Visokofrekvenčno-varjenje je metoda uporovnega-varjenja v trdnem stanju, ki uporablja visokofrekvenčni tok 10–500 kHz-za ustvarjanje uporovne toplote na spojni površini obdelovanca in tako doseže medatomsko vez s pritiskom ali brez njega. Njegova glavna fizična učinka sta učinek kože in učinek bližine.
Glede na način dovajanja visoko-frekvenčnega toka v obdelovanec delimo visoko{1}}frekvenčno varjenje predvsem na kontaktno visoko-frekvenčno varjenje in indukcijsko visoko-frekvenčno varjenje. Pri kontaktnem-visokofrekvenčnem varjenju se visoko{6}}frekvenčni tok prenese na obdelovanec z mehanskim stikom; pri indukcijskem-visokofrekvenčnem varjenju visoko-frekvenčni tok inducira tok znotraj obdelovanca prek sklopitvenega učinka zunanje indukcijske tuljave.
Prednosti kontaktnega visokofrekvenčnega-varjenja so nizko neučinkovito ranžiranje toka, visok izkoristek, majhno območje toplotnega-vpliva, možnost varjenja cevi s premeri približno 8–1270 mm in hitrosti varjenja do 100–120 m/min. Prednosti indukcijskega varjenja so brez pritiska ali porabe elektrode, enostavna nastavitev varjenja, stabilen proces in dobra kakovost ter nizke zahteve po tračnem materialu.
Vendar pa indukcijsko varjenje zahteva 40-50 % več moči kot kontaktno varjenje, njegova hitrost pa je približno 1/2 do 2/3 hitrosti kontaktnega varjenja pri enaki moči in premeru cevi. V proizvodni praksi se običajno izbere indukcijsko varjenje.
